Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih. Nastaja iz ledenih kristalov, ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature. Tedaj vodna para sublimira - takoj preide v trdo stanje. Če je sublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke.... in še :
sneg omogoča smučanje, sankanje, snowboarding, snowskating, in podobne dejavnosti.
... nas zanima predvsem oblika snega, ki se mu reše "pršič"... "powder" ... "puhovc";
ali kot pravi SSKJ;
" pršivec pršívec -vca m (ȋ) redko pršič: zapadlo je trideset centimetrov pršivca "
No, zapadlo je več kot le trideset centimetrov pršivca.
Kar pomeni le eno, uglasiti redke zimske ptice pevke, imenovane tudi žolne - na isto frekvenco, za zraven pobasat še lopato pa sondo, blazina je še pobožna želja, ki samo podpihuje vero v to, da Božiček vendarle še obstaja ... Upanje umre zadnje.
Ljubitelji vremena, pravijo da sledi temu nadsuper obdobju sneženja - grenka otoplitev. .. vse našteto so dejstva, ki samo nagovarjajo k temu, da je treba VEN, v HRIBE, na SNEG!
28.11.2010, smo imeli znova namen napasti Malo Mojstrovko (stalnica Barbara in Tadeja, pa pridruženi Mato, Jaka in Primož). Fantje in Barbara so se od Koče na gozdu zapodili v zasnežene in nesplužene serpentine Vršiča, eni smo pa lagano sportski pripotovali za njimi do vrha prelaza. Tam nas je pričakal čudovit dramatičen razgled na deloma osončene in deloma v črne oblake zavite očake naše domovine ... nja, "tud mal mojstovke dans ne bo" to je blo jasno s pogledom čez sedlo, kjer se je sneg pod robom lepo napihal in preveč nevarno nagubal... zagrizli smo v isto strmino, precej bolj desno, in usmerili nosove proti Šitnim glavam. Smučanje izpod Šitnih glav, pa je bilo ..... ah ja, še fotkat smo pozabli, ni blo časa
včeraj, 2.12.2010 je povsod deževalo, najboj primerna obutev zadnjih dni se je zdela gumijasti škornji, ker po Ljubljani se še najlažje premikaš, če dobro plavaš, v gosti vodi. "plundra", "žlavska" ... bridek, nečasten in neslaven zaključek življenja ene snežinke, ki bi si najbolj na svetu želela postai puhasti prišivec. No, ampak to enih ne odvrne v vero, da višje gor ležijo snežinke z lepšo usodo.
Z Barbaro se iz Vodic po službi, zapeljeva do Ljubelja, parkirava oprtava smuči in bord na hrbet in ob robu smučišča na Zelenici hitro napredujeva do srednje postaje. Potem pa se stvar malce zaustavi, od srednje postaje naprej, pobočja pobeljena z letošnjim snegom, še niso slišala za ratrak. Sneg se nam je vdiral večinoma do popka.... in sva se borili; s kolenom butneš, z nogo stopiš na "stopnico" in vdre se ti do dna... pa spet; s kolenom butneš, stopiš gor, se vdre, preneseš težo in dalje.... ko se pobočje zravna, sva zaključile to sizifovo delo, ker sta naju preganjali že tema in veter. Smuka je bila seveda nadodlična in pršičasta, kot se za tak sneg spodobi. Razgledov ravno ni bilo, ampak kdo rabi sonce in razgled pri takem snegu?!!
... vikend obeta.