Vztrajni zasledovalci snega (Barbara, Borut in Tadeja), smo prepričali celo ferainmaistra, da je v nedeljo zjutraj zgodaj vstal in iz omare oprtal že za letos verjetno spakirane in nalakirane smuči in jih usmeril preko padske nižine proti dolini Aosta - čudovita pofrancozjena italjanska dolina, nad katero se dviga fantastično sveže zasnežen štiritisočak Gran Paradiso.
Po nekaj sedemstotih kilometrih smo pripeljali do vasice Pont (1960m) v dolini Valsavaranche - izhodišče. Potem pa že poznana šala mala o smučkah in pancerjih na ramah, pa do koče Vittorio Emanuelle (2732m) Po uri 45, smo že sedeli na pivu v koči in še pred večerjo (7h) smo se aklimatizirali (sprehodili preko mini masakarskih balvanov proti prelazu G.Paradiso. Toliko da smo vidli, kdaj bomo končno nataknili smuči in kaj nas čaka sredi noči.Večerja in počitek.
Zgodnje vstajanje (4h), kot se spodobi za visokogorsko kočo in odhod na G.Paradiso. Borut in Barbara sta se dogovorila za sonce in kičasto vreme, jst sm vložila jockerja za puhovčka na prvi poletni dan in ja, naša mini odprava je bila silno uspešna, vsi smo (slej ko prej) osvojili vrh. (1. mesto je zasedel Borut s skoraj manj kot 4-imi urami, za njim Barbara.. no jst sm si vzela že 5 ur in pol , Robiju je pa nagajala višina, ampak nas je pri koči ujel že pri prvem pivu).
Bravo mi! Bravo prvi poletni dan!
O snegu in smuki ne bom zgubljala besed.. ker se niti ne da opisat
slikovni material pa sledi...