Ašenbrener
Moderatorji: RobiH, stevo, poli
Ašenbrener
Mimogrede...Marko in Zvonko sta v soboto zlezla Ašenbrenerja v Travniku. Upam, da bosta kaj napisala.
LP,
Robi Hočevar
Robi Hočevar
- Doktor Schputnik
- Član
- Prispevkov: 156
- Pridružen: 09 Dec 2004, 17:56
V soboto nama je z Zvonkotototom uspelo zlest najino dolgoletno željo-Peherčka. Smer mi je izredno všeč. Mogoče je še najbolj beden dostop, kjer je že bilo potrebnoi zlest kakšno štirico.V smeri je šlo vse gladko. Oba sva jo zlezla na fraj. Zvonko bolj kot drugi, jaz pa bolj kot prvi. Mogoče je Pehar malo predolg za moje super friko plezalke. Še danes me ščemi v prstih na nogah. Začetni raztežaji so bolj neelegantni. Ko pa prideš do onega kamina, se pa začnejo motori. Odločila sva se za Cicovo varianto. Tam so platke, ki jih mam rad.
Smer poteka po naravnih prehodih in je res prava klasika. Nič ni na silo. Težave so, ker ne gre drugače.
V enem trenutku, tam nekje na koncu one rampe, sva ugotovila, da z opisom v Miheliču nekaj ne štima. Pisalo je, da moraš po tej rampi nadaljevat do izstopa stene. To, kar je bilo pred nama, ni zgledalo kot dvojkica. Na koncu sva se odločila, da splezava neko poko in poskusiva srečo malo višje. In res sva se znašla na super gredini, ki naju je dejansko pripeljala do roba stene.
Med sestopom sva ugotovila, da se bolj splača štartat iz Vršiča, če se pleza v Travniku. Mogoče je dostop malo dalši, vendar je pol sestop čisti hec. No, naju sta na Vršič prišla iskat Robi in Maja. Za to lepo gesto se jima oba z Zvonetom javno zahvaljujeva. Tam so naju pričakali štirje piri in ene velike borovničke. Pol pa še malo prebranca in bazilike in nasploh sva bila zelo srečna.
Smer poteka po naravnih prehodih in je res prava klasika. Nič ni na silo. Težave so, ker ne gre drugače.
V enem trenutku, tam nekje na koncu one rampe, sva ugotovila, da z opisom v Miheliču nekaj ne štima. Pisalo je, da moraš po tej rampi nadaljevat do izstopa stene. To, kar je bilo pred nama, ni zgledalo kot dvojkica. Na koncu sva se odločila, da splezava neko poko in poskusiva srečo malo višje. In res sva se znašla na super gredini, ki naju je dejansko pripeljala do roba stene.
Med sestopom sva ugotovila, da se bolj splača štartat iz Vršiča, če se pleza v Travniku. Mogoče je dostop malo dalši, vendar je pol sestop čisti hec. No, naju sta na Vršič prišla iskat Robi in Maja. Za to lepo gesto se jima oba z Zvonetom javno zahvaljujeva. Tam so naju pričakali štirje piri in ene velike borovničke. Pol pa še malo prebranca in bazilike in nasploh sva bila zelo srečna.
Otišao sam, a sarmu probao nisam.
- Doktor Schputnik
- Član
- Prispevkov: 156
- Pridružen: 09 Dec 2004, 17:56
Nedeljo sva preživela v Tamarju. Ker sem imel crash pad v avtu, sva lahko plezala balvane, ki jih je tam kar nekaj. Tudi Zvonko je postal navdušen nad zaporedji, ki jih ta oblika plezanja dovoljuje.
Dva tipična primera zaporedja bi bila;
1.) plezanje-pir-plezanje-bazilika-spanje-panceta-sir-šunka
2.) bazilika-bazilika-plezanje-spanje-šunka-panceta-spanje-telečja obara-pir-pir-finale fuzbala
Preizkusila sva še nekaj drugih, ki sem jih pa žal pozabil.
Adijo
Dva tipična primera zaporedja bi bila;
1.) plezanje-pir-plezanje-bazilika-spanje-panceta-sir-šunka
2.) bazilika-bazilika-plezanje-spanje-šunka-panceta-spanje-telečja obara-pir-pir-finale fuzbala
Preizkusila sva še nekaj drugih, ki sem jih pa žal pozabil.
Adijo
Otišao sam, a sarmu probao nisam.
pa še fotke...
http://picasaweb.google.com/zvonko.pozg ... Asenbrener
moram priznat, da kaka kaplja več je pa le pritekla...
http://picasaweb.google.com/zvonko.pozg ... Asenbrener
moram priznat, da kaka kaplja več je pa le pritekla...
Zvonko